Rodil se je 8.2.1908 v Kanalu ob Soči, umrl 26.12.1987 v Ljubljani. Obiskoval je realko v Ljubljani (1919-24), učiteljišče v Tolminu (1924/25) in nato nekaj časa živel pri bratu v Novem Sadu ter delal pri železnici. 1930-34 je obiskoval Umetničko školo v Beogradu ter 1934-37 višji akademski tečaj iz slikarstva prav tem, prof. Ljubo Ivanović. 1937-39 je bival v Parizu in samostojno študiral po muzejih, Leta 1957 se je s štipendijo Prešernovega sklada štiri mesece izpopolnjeval v ateljeju grafika Johnnyja Friedlaenderja v Parizu. H grafiki ga je pritegnil B.Jakac, ko se je Debenjak leta 1939 vrnil v Ljubljano. V 40-ih letih se je ukvarjal z ilustracijo V šolskem letu 1948/49 je učil grafiko na Šoli za umetno obrt v Ljubljani, od leta 1950 do upokojitve 1973 je bil profesor grafike na ALU v Ljubljani. Bil je član skupin: Nezavisni (1954, Beograd), Xylon (Société Internationale des Graveurs sur Bois, 1953-1960), Grupa 69 (1969-73). Poleg Prešernove nagrade za življenjsko delo (1960), Jakopičeve nagrade (1974) ter dunajske nagrade Gottfried von Herder (1977) je prejel izjemno število nagrad za svoje grafije na raznih mednarodnih razstavah, npr. na bienalih: Ljubljana (1957, 1961, 1971, 1973), Tokio (1957, 1972), Aleksandrija (1958), Sao Paulo (1959), Zagreb (vsaki dve leti od 1960 do 1974), Krakow (1968, 1970), Fredrikstad (1972). Na beneškem bienalu je razstavil 1954 in 1964. Leta 1977 je daroval 500 grafičnih del rojstanemu kraju Kanal ob Soči, kjer so ustanovili Galerijo Rika Debenjaka. Čeprav se je Debenjak ukvarjal z grafiko le v obdobju svojega poučevanja na ALU (po upokojitvi se je vrnil k slikarstvu, kjer ni prešel praga solidnega realizma), je ustvaril pojem "ljubljanska grafična šola", ki je sinonim za kvalitetno modernistično grafiko, ki so jo producirala diplomanti ljubljanske ALU. Obvladal je lesorez, akvatinto, jedkanico, litografijo, loteval se je eksperimenotv z barvo, zamiki plošč. Napisal je tudi priročnik Grafika (1955, reprint 1967). Motive iz slovenske ljudske tradicije (panjske končnice, nečke, Kraševke) in narave (morsko dno, drevo-skorja-smola) je stiliziral, v ciklu Magične dimenzije (1967-73) pa je prešel v abstrakcijo.
