France Mihelič (1907 - 1998)
Rojen je 27.4.1907 v Virmašah pri Škofji Loki, umrl 1.8.1998 v Ljubljani. Mladost je preživel v Ribnici in končal učiteljišče v Ljubljani (1927) ter hodil v slikarsko šolo Probuda (1925-27, prof. M. Sternen, M. Šubic). Slikarstvo je študiral na ALU v Zagrebu (1927-31, prof. J. Kljaković, M. Vanka, T. Krizman, V. Becić, L. Babić). Še kot študent je potoval v Italijo (1930), nato 1938 in po 1948 redno obiskoval beneški bienale (1954 je tam razstavljal in prejel nagrado za grafiko). Po diplomi je poučeval risanje na gimnazijah v Kruševcu (1934-36) in na Ptuju (1936-41). Pred vojno je razstavljal kot gost Neodvisnih, z nekaterimi se je srečal tudi v Parizu (1939), kjer je bival s štipendijo še leta 1950 in kasneje obiskoval večje razstave, 1958 je študijsko potoval po Evropi. Od 1943 je bil v partizanih, kjer je v propagandnem oddelku ustvaril dve grafični mapi. Po vojni je bil v prvi generaciji rednih profesorjev na ALU v Ljubljani (od 1945 do upokojitve 1970; večkrat je prevzel rektorske in prorektorske dolžnosti). Razstavljal je tudi kot gost Grupe 69. Poleg številnih mednarodnih in jugoslovanskih nagrad na razstavah je prejel: Prešernovo nagrado (1949, 1955, 1965), Levstikovo nagrado za ilustracijo (1949, 1951, 1952, 1956), nagrado AVNOJ (1970), Politikino nagrado v Beogradu (1976), Jakopičevo nagrado (1978). Od 1965 je bil redni član SAZU ter član Accademie Fiorentine delle Arti del Disegno v Firencah. Leta 1992 je poklonil Ptuju večje število grafik in risb, ki so razstavljene v Miheličevi galeriji. Donacijo je doplnil leta 1995, leta 1999 pa so njegovi dediči ptujskemu muzeju predali št bogat opus risb in skicirk. Leta 1994 je podaril Škofji Loki okrog 50 svojih slik, ki so razstavljene v galeriji Kašča. Ukvarjal se je s slikarstvom, grafiko, risbo (zgodnja dela so socialno angažirana pod vplivom zagrebške Zemlje, vojna izkušnja ga je usmerila k svojevrstni fantastiki), ilustracijo, scenografijo, tapiserijo, ustvaril je nekaj dekorativnih panojev večjih razsežnosti.