Rodil se je 11.6.1910, umrl 27.10.1975 v Ljubljani. Med letoma 1928 in 1933 je študiral slikarstvo na Umetniški akademiji v Zagrebu (prof. V.Becić, Lj.Babić, T.Krizman). Pred vojno je poučeval na gimnazijah na Krku, v Zagrebu in Sarajevu. Leta 1946 je postal profesor na novoustanovljeni šoli za umetno obrt v Ljubljani, kjer je uvedel predmet likovna teorija. Nato je v obdobju 1956-67 predaval slikarstvo in likovno teorijo na ljubljanski Pedagoški akademiji, od 1967 do upokojitve 1974 pa je bil redni profesor (mali, veliki akt) na ALU v Ljubljani. Leta 1975 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
V svojem zgodnjem obdobju je kot član kluba Neodvisni slikal krajine, portrete, tihožitja v t.i. barvnemu realizmu, po vojni pa je s svojo raziskovalno naravo segel do geometrizirane abstrakcije. Pod njegovim mentorskim vplivom so se nekateri udeleženci prve slovenske likovne kolonije Izlake-Zagorje (deluje od leta 1964) posvetili v Sloveniji redkim poizkusom ustvarjanja v (post)kubistični maniri.
Ob slikarstvu in grafiki se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo ter oblikovanjem (grafično oblikovanje, obdelava keramike, zlata), projektiral je spomenike in notranjo opremo za nekatere industrijske in šolske objekte (včasih v sodelovanju z bratom arhitektom Josipom). Bil je tudi strokovni sodelavec pri kratkometražnih filmih o raznih umetnikih in likovnih tehnikah. Od 1990 je velik del njegovega opusa v stalni zbirki Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.