Rojen je bil 16.7.1899 v Novem mestu, umrl je 20.11.1989 v Ljubljani. Obiskoval je gimnazijo v Novem mestu in realko v Idriji, kjer je opravil tudi vojaško maturo. Slikarstvo je študiral na likovni akademiji v Pragi (1919-23) in končal specialki za slikarstvo (prof. F. Thiele) in grafiko (prof. A. Brömse). Leta 1925 je postal prof. risanja na II.državni realni gimnaziji v Ljubljani. Umetniško se je izoblikoval na številnih študijskih potovanjih po vsej Evropi, severni Afriki in ZDA, kjer je bil med letoma 1929 in 1931. Svoje spomine, pisma iz Amerike je izdal v sodelovanju s pesnikom Miranom Jarcem v knjigi Odmevi rdeče zemlje (Ljubljana 1932). Med vojno je bil v partizanih (1943-45, bil je tudi delegat v slovenski delegaciji na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu). Leta 1945 je bil med glavnimi pobudniki in organizatorji na novo ustanovljene Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in njen prvi rektor (1945-47 in nato še 1947-49 ter 1959-61) Na akademiji je bil do upokojitve leta 1961 redni profesor za grafiko. Leta 1954 je razstavljal na beneškem bienalu. Leta 1949 je postal redni član SAZU, nato še dopisni član JAZU (1963) in dopisni član SANU (1963). Accademia Fiorentina delle Arti del Disegno v Firancah ga je imenovala za častnega akademika (1965), imenovan je bil tudi za rednega člana Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti v Parizu (1982). Leta 1974 je bila v Kostanjevici na Krki odprta stalna zbirka njegovih grafičnih del in nato še slikarski del njegove zbirke (1976); pozneje je bila zbirka poimenovana Galerija Božidar Jakac (in vsebuje še stalne zbirke del umetnikov njegove in mlajših generacij: J.Gorjup, T.Kralj, F.Kralj, F.Gorše, Z.Didek, J.Boljka ter zbirko del starih mojstrov iz Pleterske zbirke). V Novem mestu so odprli galerijo Jakčev dom s stalno zbirko njegovih slik in risb (1984). Za svoje delo je prejel številne domače in tuje nagrade ter priznanja, mdr. Prešernovo nagrado (1947, 1948, 1949 in 1980) in nagrado AVNOJ (1967). Ustvaril je enega največjih opusov slik (krajine in portreti, olja in zlasti pasteli), risb in predvsem grafik. Bil je najizrazitejši slovenski portretist, krajinar (predvsem rodne Dolenjske) in vedutist. Z risbo, grafiko, fotografijo in filmi (iz zgodnjih let) je dokumentiral svoj čas, zgodovinske dogodke in osebnosti. Virtuozno je obvladal vse grafične tehnike in to znanje je posredoval generacijam študentov ljubljanske akademije.
Ukvarjal se je tudi z ilustracijo, drobno grafiko, oblikovanjem znamk in organizacijo, bil je pobudnik za ustanovitev ljubljanske ALU in Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Ustvarjati je začel v duhu liričnega impresionizma in findesieclovskega simbolizma. Je eden od utemeljiteljev slovenskega ekspresionizma, takrat je dosegel vrh, nato je postopoma prešel v lirično občuten realizem.