Matija Jama (1872 - 1947)
Rojen je bil 4. 1. 1872,
umrl je 6. 4. 1947 v Ljubljani.
Med leti 1878-1882 je v Ljubljani obiskoval ljudsko šolo na Grabnu in štiri razrede gimnazije. Nato se je s starši preselil v Zagreb (1886 ali 1887 - v literaturi navedeni obe letnici), kjer je obiskoval gornjegrajsko klasično gimnazijo (učitelj risanja prof. Milan Rogulja) in leta 1891 (ali 1890 v literaturi navedeni obe letnici) maturiral.
Istega leta se je na željo staršev vpisal na zagrebško pravno fakulteto, nato pa je leta 1892 odšel na študij slikarstva v Műnchen, v slikarsko šolo Simona Hollósyja (študiral je leto ali dve - v literaturi različni podatki).
Leta 1897 je za kratek čas odšel v Ažbetovo slikarsko šolo, kjer je okrepil stike s slovenskimi umetniki v Műnchnu, še posebno z R. Jakopičem. Nato se je leta 1898 vpisal v risarski razred prof. Johanna Hertericha na műnchenski Akademiji likovnih umetnosti (po nekaterih podatkih je razred obiskoval en mesec).
Leta 1900 je sodeloval na I. slovenski umetniški razstavi v Ljubljani (v decembru še v Zagrebu).
Leta 1902 se je v Műnchnu poročil s holandsko slikarko Luizo van Raders, tudi učenko Ažbetove slikarske šole. Istega leta sta skupaj slikala tako v Sloveniji (okolica Polhovega Gradca), kot na Hrvaškem (okolica Kraljevca). Konec leta sta se v pričakovanju prvega od treh otrok (Matija, Agnes in Madeleine) vrnila v Műnchen.
Spomladi leta 1904 je sodeloval na skupinski razstavi umetnikov pri Miethkeju na Dunaju (takrat ustanovljen klub Sava katerega član je bil). Istega leta je sodeloval na I. jugoslovanski umetnostni razstavi v Beogradu.
V iskanju slikarskih motivov so sledile nove in nove selitve (okolica Zagreba, kraji ob Sotli in Kolpi, Műnchen z okolico, Obdonavje v okolici Dűrnsteina in Dunaja, Nizozemska z Amsterdamom in Haagom, Beograd, .).
V letih 1915-22 je skupaj z družino živel v Haagu, leta 1922 pa se je vrnil v Ljubljano in tu z manjšimi presledki živel vse do svoje smrti. Slikarske motive je našel predvsem ob Kolpi in na Gorenjskem.
Leta 1938 je razstavljal skupaj z drugimi jugoslovanskimi umetniki na beneškem bienalu in ob tej priložnosti obiskal Benetke.
Istega leta je bil imenovan za rednega člana novo ustanovljene Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Matija Jama se je ukvarjal s slikarstvom (znanih ok. 450 del) kjer motivno prevladujejo krajine in portreti ter ilustracijo (Dom in svet 1895-1937; zadnja (Avtoportret iz leta 1942); mdr. je ilustriral tri knjige Ivana Cankarja). Bil je tudi pisec o umetnosti.