Rojen je 12.2.1909 v vasi Bukovica pri Gorici (v večini literature navedena Gorica). Po razpadu Avstro-ogrske monarhije so očeta (učitelja) prestavili v Velikovec (Voelkermarkt) na Koroškem, kjer je obiskoval gimnazijo, ki jo je dokončal v Mariboru. Pred vpisom na zagrebško ALU (1929/30-1934) je nekajkrat obiskal Dunaj in Prago. Med počitnicami je hodil v Dalmacijo. Na pobudo prof. L. Babića je po diplomi obiskal Španijo (1935-36), od koder se je ob začetku državljanske vojne umaknil v Dalmacijo (predvsem na Korčulo), katere krajina je poleg prvih spominov na rodni Kras močno vplivala na njegovo ustvarjanje. Nekajkrat je razstavil skupaj z Neodvisnimi. 1943 prvič v Benetkah, kamor se je vrnil 1945 in deloma živi še danes. 1944-45 je bil zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau (1970-75 nastal pretresljiv ciklus Nismo poslednji). 1948 je bil opažen na beneškem bienalu (sicer je bil tam nagrajen 1950, 1956, 1960, 1984 samostojno razstavil), kar mu je odprlo pot v Rim (kjer spozna krajino v okolici Siene, nov močan motiv njegovih del) in v Švico. 1952 je kot dobitnik Premio Parigi (podeljena v Cortini) prvič razstavil v Parizu, pogodba z Galerie de France mu je omogočila ustalitev v tem mestu in povezavo z Ecole de Paris (1960 se je preselil v mirnejši predel Pariza, 1970 mu je bilo dodeljeno najvišje francosko priznanje za likovnika Vitez umetnosti, leta 1990 je prejel red viteza častne legije ). V 70-ih letih je začel nastajati tudi nov cikel krajine, 1981-82 Benetk, 1984 cikel katedrale, v zadnjem času se največ posveča portretom žene Ide in avtoportretom. Mušič je mednarodno priznan slikar, katerega dela so uvrščena v različne svetovne zbirke in ki so mu pripravili številne retrospektive po svetu (mdr. v zadnjem času 1985 v Benetkah, Museo Correr, 1988 v Parizu, Centre Pompidou, 1992 v Rimu in Milanu, 1995 v pariški Grand Palais, 1997 v Frankfurtu am Main, Schirn Kunsthalle, 1999 v Klosterneuburgu). V Sloveniji je bil nagrajen 1979 z Jakopičevo nagrado, 1981 je prejel veliko častno nagrado 14. Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Od 1981 je zunanji dopisni član SAZU, od 1990 dopisni član SAZU iz tujine, 1991 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. 6.9.1991 so v obnovljenem gradu Dobrovo v Goriških Brdih odprli stalno grafično zbirko Mušičevih del. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, risbo, sodeloval pa je tudi pri nekaterih stenskih okrasitvah (freske, mozaik).