Marij Pregelj (1913 - 1967)
Rodil se je 8.8.1913 v Kranju, v družini pisatelja dr. Ivana Preglja, umrl 18.3.1967 v Ljubljani. Študiral je na ALU v Zagrebu (1932-36), najprej risanje (prof. O. Mujadžić, J. Klajković), nato slikarstvo (prof. L. Babić). Po vrnitvi v Ljubljano se je pridružil klubu Neodvisni in začel poučevati na ljubljanskih gimnazijah (1938-47, s cezuro 1941-43, ko je bil v nemškem in nato italijanskem vojnem ujetništvu) in na Šoli za umetno obrt (1947-48). Leta 1948 je bil imenovan za docenta na ljubljanski ALU (od 1965 do smrti redni profesor). Študijsko je potoval v Pariz (1940, 1952, 1963), London (1957, 1963), Italijo (v jugoslovanski selekciji beneškega bienala je bil 1954 in 1956; 1959 potoval s štipendijo Moša Pijade, 1961, 1962, 1964). Prešernovo nagrado so mu podelili dvakrat (1958 in 1964), dvakrat je prejel najvišja priznanja na beograjskem trienalu jugoslovanske umetnosti (1964, 1967), trikrat Levstikovo nagrado za ilustracije (1949, 1957, 1960), posmrtno je dobil Jakopičevo nagrado (1969). Od leta 1986 hranita (po želji umetnika in volilu njegovih naslednikov) glavnino njegove zapuščine Moderna galerija v Ljubljani in Muzej savremene umetnosti v Beogradu. Ukvarjal se je s slikarstvom, risbo, grafiko (po vojni se je osebna tragična izkušnja in tragedija sveta prelila v ekspresivne izpovedi v smislu Picassove Guernice in Baconovih deformacij, ki pa ohranjajo umetnikovo osebno noto, ki kombinira občutke intimnega realizma zagrebške šole s tragičnimi epopejami človeštva), z ilustracijo ("ujel" je tako Homerja kot Boccaccia), njegove so zasnove za nekaj monumentalnih mozaikov, sgrafito in tapiserije. Svoj temperament je razdajal tudi kot profesor in ploden član raznih stanovskih organizacij.
|
