Jakob Savinšek (1922 - 1961)

Rodil se je 4.2.1922 v Kamniku, umrl 17.8.1961 v Kirchheimu pri Wuerzburgu. Po privatnih lekcijah o umetnosti pri Karli Bulovec-Mrak, Francetu Goršetu in Rihardu Jakopiču v Ljubljani med vojno, je študiral kiparstvo na ljubljanski ALU s prvo generacijo študentov (1945-49, prof. Boris Kalin in Frančišek Smerdu). Specialko pri B. Kalinu je obiskoval le leta 1950. Študijsko je potoval na Dunaj, v Švico, Italijo, Francijo, Anglijo (obisk pri H. Mooru). V svojem kratkem obdobju samostojne umetniške aktivnosti je ustvaril preko 20 javnih spomenikov, eksperimentiral s stili in materiali ter, po udeležbi na 2. simpoziju evrospkih kiparjev v St. Margarethenu v Avstriji (1960), skupno s kiparjem J. Lenassijem zasnoval mednarodne simpozije Forma viva v Sloveniji (Kostanjevica na Krki, Seča pri Portorožu, 1961), ki pa jih ni dočakal, umrl je sredi dela na kiparskem simpoziju v Nemčiji. Poleg kipov je zapustil še večje število risb, ukvarjal se je tudi s scenografijo in ilustracijo. Leta 1995 je Mila Kačič, Savinškova sopotnica in dedinja, Moderni galeriji podarila večje število malih plastik.