Gabrijel Stupica (1913 - 1990)
Rodil se je 21.3.1913 v Dražgošah, umrl 19.12.1990 v Ljubljani. Po končani II. realni gimnaziji v Ljubljani je študiral na ALU v Zagrebu dve leti risanje (1931-33, prof. M. Vanka, J. Kljaković, O. Mujadžić), nato slikarstvo (jesen 1933 - maj 1937, prof. L. Babić). Nanj sta vplivala obiska Tizianove razstave v Benetkah (1937) in razstava mojstrovin iz madridskega Prada v Ženevi (1939). Po vojni je dvakrat potoval v Pariz (1950 in 1955), redno obiskoval beneški bienale, kjer je bil leta 1952 in 1958 vključen v jugoslovansko selekcijo in je 1958. zbudil pozornost mednarodne kritike, na posebni razstavi v okviru bienala je razstavljal tudi 1968. Leta 1946 se je iz Zagreba preselil v Ljubljano, kjer je istega leta postal redni profesor za slikarstvo na novoustanovljeni ALU (upokojen 1977). Bil je član Grupe 69. Kot priznani jugoslovanski umetnik je prejel več nagrad, mdr. večkrat Prešernovo nagrado (1948, 1950, 1957 in 1981 za življenjsko delo), Jakopičevo nagrado (1970), Nagrado AVNOJ (1977). Bil je dopisni član JAZU (od 1966), SANU (od 1978) in SAZU (od 1977, od 1983 redni član). V zadnjem času je bil vključen na predstavitvene razstave kot Europa - Europa (Bonn, Kunst- und Ausstellungshalle der BRD 1994), Aspekte /Positionen: 50 Jahre Kunst aus Mitteleuropa (Dunaj, Museum Moderner Kunst 1999) Njegov opus obsega slike (številni so avtoportreti, portreti, ukvarjal se je s svojim intimnim svetom, katerega simbole je nanizal na monokromna platna), risbe, gvaše, akvarele, grafike. 13 njegovih slik hrani tudi Kunsthalle Nuernberg.
|
